Novice

Primož Pusar: Prihodnost je v digitalnem oglaševanju

Primož Pusar je po odhodu ustanovitelja Pristopa Francija Zavrla prevzel krmilo tega svetovalnega in komunikacijskega podjetja.

Primož Pusar je po nedavnem odhodu ustanovitelja Pristopa Francija Zavrla prevzel krmilo tega največjega svetovalnega in komunikacijskega podjetja v Sloveniji. Čeprav zase pravi, da je bolj finančnik kot oglaševalec, je že vrsto let vpet v oglaševalski posel. V podjetju je razvijal področje strateškega poslovnega sodelovanja, kar je vplivalo na pozitivne rezultate tudi v obdobju krize.

Ste največje svetovalno in komunikacijsko podjetje v Sloveniji. Kako se spopadate z največjo krizo do zdaj?
Pristopu je v vsem tem času uspelo, da poslovanje raste, tako po obsegu prihodkov kot tudi po dobičku, ta bo letos na ravni leta 2008.
V trženjskem komuniciranju je kriza zares hudo udarila, v Sloveniji še bistveno bolj. Glavni vzrok je vpliv gospodarske krize na poslovno aktivnost podjetij in obseg njihovega poslovanja. Dodatna težava v Sloveniji pa je likvidnostna kriza, saj so bila podjetja primorana v krčenje operativnih stroškov. Za večino podjetij so prav ti stroški predvsem oglaševanje. To je povzročilo zaostrene razmere na agencijskem trgu.

V Pristopu smo se že leta 2006 začeli pomembno razvijati področje strateškega poslovnega svetovanja, kar je razvoju podjetja dodalo novo dimenzijo integriranih znanj na področjih trženjskega, korporativnega in digitalnega upravljanja komunikacij. Predvidevali smo, da bodo podjetja potrebovala specializirano zunanjo pomoč med naročnikom, ki sicer obvlada svoj posel in trženje, ne obvlada pa "big data" in prehoda od poslovnih ciljev prek trženjskih in komunikacijskih ciljev do končne izvedbe. Učinkovitost mora biti ključni uspeh za našo panogo, smo si začrtali. Ker smo bili toliko hitrejši od konkurence, nam je v šestih letih uspelo zgraditi ekipo, ki združuje zaposlene z različnimi znanji. Z naročniki tako podpisujemo pogodbe, vežemo se predvsem na poslovne cilje, kar je v teh časih ključno. S svojim pristopom tako znižujemo transakcijske stroške, omogočamo deljeno tveganje in na koncu tudi deljenje učinkov.

Kako je s plačilno disciplino?
Slabo. Likvidnost je trenutno največja težava poslovanja v Sloveniji. V naši družbi v Srbiji imamo na primer le dve stranki, ki zamujata s plačilom več kot 60 dni. To je primerljivo z mojimi švicarskimi kolegi. V Sloveniji naročniki v povprečju plačujejo od 100 do 170 dni.

Lani ste sklenili strateško partnerstvo s švicarsko korporacijo Goldbach Group in skupaj ustanovili regijsko družbo Goldbach Adriatic. Kako se je zgodila ta povezava?
Goldbach se je odločil, da bo navzoč na treh trgih. Nemško govorečo območje (Švica, Avstrija, Nemčija), srednja in vzhodna Evropa (Romunija, Bolgarija, Poljska, Češka, Slovaška, Ukrajina, Rusija) in jadranska regija. V zadnji so se odločili za partnerstvo s skupino Pristop, ki že deluje na območju nekdanje Jugoslavije. S tem je na področju digitalnega trženja nastala največja operacija v regiji.

So prvi rezultati partnerstva že vidni? Načrti so bili precej velikopotezni, kako kaže? Govorili ste o eksplozivni rasti.
Prvi rezultati tega sodelovanja so odlični. Goldbach Adriatic v letošnjem letu raste za 60 odstotkov na ravni prihodkov, skupni prihodki pa bodo konec leta znašali okoli osem milijonov evrov, kar je v skladu z napovedmi.

Ustanavljate regionalni center za digitalne storitve v Srbiji. Nam lahko poveste kaj več o tem projektu?
Gre za center za vso skupino Goldbach. Skupina ima kopico razvojnih projektov, ki so na švicarski ravni plač izjemno dragi. Goldbach si tako težko privošči voditi več projektov hkrati, za digitalno oglaševanje pa je razvoj eden od ključnih dejavnikov, da ostanemo vodilni v panogi. Po drugi strani večina globalnih igralcev v panogi produkcijski del, torej oblikovanje, programiranje in razvoj, seli v države, kjer je razmerje med kvalificirano delovno silo in stroški dela ugodnejše kot na trgih, na katerih delujemo. Cilj je narediti vodilno agencijo za digitalno trženje na srbskem trgu, ki bo hkrati ponujala svoje razvojne storitve za vso skupino Goldbach in bo tudi izvajalec nekaterih delov poslovanja za posamezna podjetja, zlasti za Goldbachova podjetja iz Švice, Avstrije in Nemčije.

Koliko ljudi iz Slovenije bo sodelovalo pri vzpostavitvi regionalnega centra?
Slovenci bodo prevzeli vodilno vlogo v Srbiji. Goldbach Adriatic vodim jaz, zato sem si izbral sodelavce, ki jim zaupam. Glavni inženir, operativni direktor in vsi pomembnejši razvijalci bodo Slovenci. Za začetek bo zaposlenih okoli 25 ljudi, do leta 2017 pa načrtujemo zaposliti okoli 60 ljudi. Slovencev v Beogradu bo okoli 25 odstotkov.

Kaj to pomeni za slovenski oglaševalski trg? Zakaj v Srbiji?
V Sloveniji ta zadeva ne bi bila smiselna iz dveh razlogov. Že pri svojem obsegu poslovanja imamo težave z iskanjem ustrezno izobraženih in izkušenih ljudi. Istočasno imamo na srečo Slovenci kar nekaj uspešnih startupov, ki so na tem področju pobrali precej izkušenih ljudi. Po naši oceni je slovenski trg izčrpan tovrstnih profilov in zaradi tega smo izbrali srbskega. Slovenski oglaševalski trg zaradi tega ne bo prizadet.

Kakšno prihodnost napovedujete digitalnemu in mobilnemu oglaševanju v regiji?
To je za nas razmeroma preprosta napoved, saj izhajamo iz podobnih vzorcev na razvitih trgih. Prednjačijo Skandinavija, Velika Britanija in ZDA, po dveh ali treh letih jim sledi nemško govorno območje, kmalu za tem Slovenija, po letu dni Hrvaška, čez nekaj let Srbija itd. Mobilno in digitalno oglaševanje na razvitih trgih pomenita od 30 do 50 odstotkov vsega oglaševalskega kolača. V Sloveniji je precej pod desetimi odstotki, na Hrvaškem dosega štiri odstotke, v Srbiji pa dobra dva odstotka. Te napovedi smo upoštevali pri načrtih, ki kažejo, da bodo trgi v regiji rasli z zavidljivimi stopnjami rasti še vsaj štiri leta.

Zakaj je delež digitalnega in mobilnega oglaševanja v Sloveniji zastal?
Dva vzroka sta. Prvi je povezan s slabim gospodarskim stanjem, ki na podjetja vpliva tako, da se ta zatekajo k preizkušenim receptom in ne tvegajo z novimi pristopi. To se jasno kaže v rezultatih oglaševanja na televiziji. Po drugi strani pa je vzrok to, da gre za pomanjkanje znanja. Večina slovenskih oglaševalcev in agencij ima namreč bistveno več znanja o klasičnih medijih. Na ta račun so digitalni mediji zapostavljeni oziroma še vedno igrajo le spremljevalno vlogo.

Razlogi za nedavni odhod ustanovitelja Pristopa Francija Zavrla so bili v medijih zelo skopi? Čemu?
Gre za dolgoročno zadevo, ki se odvija skozi čas. Dejstvo je, da so se zadeve žal nekoliko nesrečno prekrile. Na Pristopu se je že leta 2008 začel proces lastniškega prestrukturiranja in prenosa aktivnega upravljanja na mlajšo generacijo. V tem okviru je med fizičnimi osebami najprej izstopil dr. Dejan Verčič, njemu je sledil Andrej Drapal. Zavrlov odhod je torej del strategije podjetja, z njim pa je še vedno lastniško povezan. Ni večje zgodbe.

Kakšen je bil epilog kriminalistične preiskave, ki se je lani odvijala na sedežu Pristopa? Šlo naj bi za preiskavo o domnevnih nepravilnostih v zvezi z izvajanjem zakona o pomoči Pomurju.
Kot sem seznanjen, nihče izmed zaposlenih v Pristopu ni osumljen ali obtožen ničesar. Če bi bil, bi kot podjetje razmišljali, ali je obtoženi še lahko del Pristopa. Pristop nikoli ni imel status preiskovanca, kot so poročali nekateri mediji.

Avtor: David Kos

Vir: siol.net